(Ne)slovenski napisi na lokalih: kako ukrepa inšpekcija

Na izveskih lokalov v Stari Ljubljani je množica napisov v angleščini, na primer "fast food" in "cash exchange", v eni od izložb pa so samo v angleščini navedeni izdelki, ki jih prodajajo. Pred pekarno v Domžalah je stal napis "Pekarna Centar", na fasadi stavbe v prestolnici pa je slaščičarna postala slasčičarna.

Kdaj gre za dovoljeno rabo in kdaj za kršitev zakona, ki ureja javno rabo slovenščine? Preverili smo, kako aktivne so inšpekcije pri preganjanju neslovenskih napisov.

Napisi v tujem jeziku niso nujno kršitev

Pravila določa zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), nadzor nad določbami tega zakona pa je razdeljen med šest različnih inšpekcijskih organov, so navedli na ministrstvu za kulturo (MK). Med drugim je za nadzor nad imeni obratov, lokalov in drugih poslovnih prostorov in poslovanje s potrošniki pristojen tržni inšpektorat (Tirs), za nadzor javnih obvestil in navodil pa inšpektorat za kulturo in medije.

Kot pojasnjujejo na Tirsu, ni vsako poimenovanje poslovnega prostora v tujem jeziku kršitev veljavne zakonodaje.

Zakon o gospodarskih družbah glede poimenovanja podjetij pravi, da morata biti v slovenskem jeziku samo sestavina firme, ki nakazuje dejavnost (npr. "gostinstvo"), in oznaka družbe (npr. "d. o. o."). Za vse ostale sestavine, ki jih firma družbe lahko oziroma mora imeti, takšna obveznost ni določena – torej ni nujno, da so slovenski. Dovoljeno je torej podjetje poimenovati denimo "Happy Coffee, gostinstvo, d. o. o."

ZJRS pa določa, da so obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ali drugi poslovni prostori, ki so poimenovani drugače kot z registriranim imenom /.../, poimenovani v slovenščini.

Če je ime podjetja registrirano v tujem jeziku, je torej tudi napis na lokalu lahko tak. Dovoljeno je na primer, da svoje podjetje poimenujete Happy Coffee, d. o. o. in ga s tem imenom vpišete v Poslovni register Slovenije. V tem primeru je lahko tudi napis na lokalu tak. Če pa je podjetje registrirano z imenom Vesela kava, d. o. o., potem bi napis na lokalu "Happy Coffee" pomenil kršitev zakona.

Dovoljeni "fast food" in "cash exchange"

Kot še določa ZJRS, pa se v imenu obrata, prodajalne, gostinskega in drugega lokala ali drugega poslovnega prostora lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če pomenijo "mednarodno uporabljen izraz za posamezno vrsto poslovnega prostora, če vsebujejo tujo blagovno ali storitveno znamko ali če gre za krajše besedne zveze, ki so zaradi običajne rabe razumljive večini potrošnikov, če predstavljajo sestavni del celostne podobe", določa zakon.

Pod to določilo bi verjetno lahko uvrstili napise, kot so "sweets", "fast food", "cash exchange" in podobno.

Tujejezično poimenovanje bi lahko pomenilo kršitev zakonodaje le v primeru, če gospodarski subjekt s takšnim imenom ni registriran, hkrati pa tudi ne gre za mednarodno uporabljen izraz za posamezno vrsto poslovnega prostora, tujo blagovno ali storitveno znamko ali če ne gre za krajše besedne zveze, ki so zaradi običajne rabe razumljive večini potrošnikov, če predstavljajo sestavni del celostne podobe, so pojasnili na Tirsu.

Zagrožene, a nikoli izrečene globe

Tržni inšpektorat po uradni dolžnosti izvaja inšpekcijske nadzore pri zavezancih, ki na slovenskem trgu nastopajo kot ponudniki blaga, storitev in digitalne vsebine.

"Glede na vedno večje število tujejezičnih napisov že več let sistematično v okviru nadzora gostinske dejavnosti v prehrambnih obratih in nadzora trgovinske dejavnosti opravljamo nadzore s področja javne rabe slovenskega jezika," so zatrdili.

Ob kršitvah imajo inšpektorji več možnosti.

Lahko izrečejo upravne ukrepe (kot je izdaja odločbe za odpravo pomanjkljivosti ali omejitev oziroma prepoved prodaje ali opravljanja storitev), prekrškovne ukrepe (izrek globe za storjeni prekršek ali opozorilo) ter izvršilne ukrepe (postopek prisilne izvršitve izrečenih upravnih ukrepov), so pojasnili.

Predpisana globa za kršitev je od 3.000 do 40.000 evrov za pravno osebo, od 500 do 10.000 evrov za samostojnega podjetnika, ter od 250 do 2.500 evrov za odgovorno osebo.

V letu 2023 so inšpektorji opravili 35 pregledov na podlagi 18. člena ZJRS in zaradi ugotovljenih kršitev izrekli tri opozorila po zakonu o prekrških. V letu 2024 pa so opravili 605 pregledov ter izrekli 25 ukrepov, od tega 23 opozoril in dve odločbi z izrekom opomina. "Rok za odpravo nepravilnosti določi inšpektor glede na okoliščine posameznega primera in ni predpisan," so dodali na Tirsu.

Niso pa v zadnjih desetih letih zaradi nepravilnega poimenovanja poslovnih prostorov izrekli nobene globe. "Je pa bilo izdanih več opominov in opozoril, saj so tržni inšpektorji presodili, da je izrek teh sankcij, upoštevajoč olajševalne okoliščine, ustrezen ukrep," so pojasnili.

Različne možnosti za interpretacijo

Da je še posebej v turističnih krajih zelo veliko napisov v tujih jezikih, opaža tudi dr. Marko Stabej z ljubljanske filozofske fakultete.

"Zakon o javni rabi slovenščine je napisan tako odprto, da pušča različne možnosti za interpretacijo," pravi. "Obstajajo navodila o ustreznosti imen glede na ZJRS, vendar ne vsebujejo nedvoumnih kriterijev. Na koncu mora nekdo odločiti, ali gre za slovenščino ali ne," opisuje.

"Pravila na primer določajo, da je ime dovoljeno, če izhaja iz praslovanske dediščine, a nikjer ni nobenega seznama, kaj to pomeni," pojasnjuje in dodaja, da so se dozdajšnji poskusi po določitvi natančnejših pravil izjalovili.

Pri vpisu v poslovni register naj bi uradniki samostojno odločali, ali je določeno ime, ki ga predlaga podjetnik, skladno z omenjenimi navodili. A ker so ta zelo nejasna, je veliko poimenovanj neslovenskih, inšpekcija pa tudi ne more ukrepati, če ni nedvoumno določeno, ali gre za kršitev.

Kot dodaja profesor slovenskega jezika, ni nujno, da je vse določeno v zakonu, ampak bi lahko več naredili tudi z ozaveščanjem.

"Gre za praktično zadrego, kako izbrati ime. Ne le pri imenih podjetij, tudi pri imenih glasbenih skupin in podobno se marsikomu zdi, da bolje zveni v angleščini," pravi in opozarja, da je pri pouku slovenščine premalo pozornosti namenjene temu, da bi se učili ustvarjalnega razmišljanja pri tovrstnih poimenovanjih.

Primer pekarne "Centar"

Inšpekcije smo povprašali tudi o tem, kako so ukrepale v nekaterih konkretnih primerih.

Zoper podjetje ADRIA PEK pekarna in slaščičarna, ki ima v lasti domžalsko pekarno Centar, je inšpektorat za kulturo in medije letos maja prejel dve prijavi in ju odstopil v pristojno reševanje tržnemu inšpektoratu. Ta je uvedel inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti, ki je še v teku.

Zoper druga podjetja, ki imajo izobešene neslovenske napise, zabeležene na fotografijah v članku, pa postopki ne tečejo, pravijo na inšpektoratu.

Kot je za N1 pojasnil lastnik omenjene pekarne Sadri Redžbećaj, so že naročili nove napise. "Na oglasni tabli ob cesti smo napis že spremenili v 'PEKARNA CENTER'. Prav tako smo naročili tudi nove napise za tablo ob cesti ter za objekt, ki bodo usklajeni z veljavno zakonodajo," je povedal in pojasnil, da je do nesporazuma glede pravilne uporabe označb prišlo, ker so prvotne napise in tablo naročili v tujini.

"Tržni inšpektor je bil o zamenjavi napisov in table že obveščen. Za postavitev oglasne table v varovalnem pasu pa je bilo predhodno pridobljeno soglasje občine Domžale," je še dodal Redžbećaj.